Otvoritev fotografske razstave Srdjana Živulovića Nedokončana zgodba

Utrinki z odprtja
Razstavlja: Srdjan Živulović – Žiga, reportažni fotograf in Pulitzerjev nagrajenec

Razstavo si lahko ogledate do 11. 5. 2018

Obrazložitev za Pulitzerjevo nagrado:

Za presenetljive fotografije, ki vsaka s svojim glasom, spremljajo migracije beguncev stotine kilometrov daleč, prek negotovih meja in neznanemu cilju naproti

O razstavi NEDOKONČANA ZGODBA: 

Razstava zajema tri serije begunske tematike in sicer :

Prva serija sega v leto 1991 in prikazuje Kurde, največji narod brez države, ki bežijo v Turčijo. Na mejnem območju med Irakom in Turčijo je bilo takrat okoli 550 000, na meji z Iranom pa okoli 1,2 milijona beguncev.

Druga serija je nastala med letoma 1992 in 1994 in prikazuje bosansko in hrvaško vojno ter begunski val v Sloveniji. Zaradi vojne po razpadu Jugoslavije je v  Slovenijo ob koncu leta pribežalo okoli 30 000 hrvaških beguncev, naslednje leto pa še 45 000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Največ beguncev je v Slovenijo prišlo leta 1993.

Tretja serija je nastala leta 2015 in prikazuje begunce iz Sirije, Afganistana, Afrike…, ki so prečkali Slovenijo na poti v druge članice EU.

Iz te serije je tudi nagrajena fotografija, ki je nastala 20. oktobra 2015 in prikazuje begunce, ki so brez hrane in vode preživeli celo noč na prostem.  Zjutraj so jih policisti pospremili čez vasi do Centra za begunce v Brežicah. Kljub grozi, ki jo je videl, pravi avtor, da je to ena  njegovih najljubših fotografij.

O avtorju:

Srdjan Živulovič Žiga se je začel resno spogledovati s fotografijo pri rosnih 13 letih, ko mu je oče  Dragan kupil prvi fotoaparat. Po nasvetu matere Hermine, naj opravlja poklic, ki je vezan na ljudi, se je vpisal na Srednjo fotografsko šolo in s pomočjo svoje mentorice, učiteljice in prijateljice Vladke Kobal tudi zaključi študij. Praksa na fotooddelku časopisa Delo ga  je dokončno zastrupila s fotoreporterstvom, kjer je pod mentorstvom Joca Žnidaršiča delal od leta 1985 do 1992. Hodil je na območja, kjer se je iskrilo – od Kosova, Iraka, Turčija, Romunije in Izraela.

Leta 1989 je zmagal na natečaju Jugoslovanske fotografije leta, ki jo organizira agencija Tanjug. Fotografija z naslovom Delavski boj za kruh je tisti čas  predstavljala začetek razpada skupne države in kot ikona nekega časa še dolgo burila duhove. Zadnji dan slovenske vojne je v stopil v vrste agencije Reuters. S kolegom Jožetom Suhadolnikom sta ustanovila foto agencijo Bobo. Nastal je impresiven arhiv fotografij dogodkov pri postavljanju nove države. Fotografi agencije Bobo postanejo uradni fotografi predsednika republike, predsednika vlade in zunanjega ministra in z njimi prepotujejo svet. S spremljanjem aktualnih dogodkov je vedno v prvih fotografskih vrstah. Postal je prvi Slovenec, ki je skupaj z ekipo Reutersovih fotografov dobil Pulitzerjevo nagrado za fotografijo beguncev na nasipu pri Brežicah.

Neizčrpen vir navdiha in ljubezni mu je žena Urška, ki ga podpira na njegovi fotografski poti.






Prejšnji
Javni natečaj za oblikovanje logotipa za projekt EVREKA - do 8. 4.
Naslednji
Prvi utrinki EVS projekta