Med 21. majem in 24. junijem 2026 je v Domžalah potekal projekt Evropske solidarnostne enote, ki ga financira Evropska unija. V projekt je bilo vključenih 11 mladih iz šestih evropskih držav (Irske, Španije, Portugalske, Nemčije, Francije in Grčije). Udeleženci so v štirih tednih grafitiranja pokazali veliko mero ustvarjalnosti, skupinskega duha in vztrajnosti.
Skozi projekt jih je vodil mentor Maksim Azarkević – Azram, priznan slovenski grafiter, ki je z nami sodeloval drugo leto zaporedoma. Z njim so se prostovoljci najprej srečali v Ljubljani, kjer so si Azrama lahko ogledali med delom pri tovarni Rog, nato so se skupaj odpravili po Ljubljani. Tam so videli še nekaj drugih sten za grafitiranje, poleg tega jim je Maksim povedal kup zanimivih informacij.
Z Maksimom so preživeli kar nekaj dni. Sprva so grafitirali steno pri igrišču OŠ Domžale. Za motiv pri OŠ Domžale so izbrali svoje vzdevke, tako so v Domžalah pustili svoj podpis. Okoli prostovoljcev se je zbralo veliko osnovnošolskih radovednežev, ki bodo morda v prihodnosti prav tako del takšnih projektov. Eden izmed prostovoljcev, Jose iz Španije, ki je že bolj izkušen v tej veščini, jim je pokazal, kako se ravna s sprejem, kako dosežemo določene učinke na grafitu, mladi pa so nepremično poslušali in se čudili, da je vse to mogoče ustvariti s sprejem iz pločevinke.
Jose, ki grafitira realistične murale, si je želel v mestu pustiti še večji vtis in izpeljati svoj lasten mini projekt grafitiranja. Med iskanjem prostora za izvedbo se je odločil, da bi z veseljem porisal eno izmed sten šole, in tako sta se s koordinatorko odpravila do ravnateljice šole, ki je zamisel nemudoma podprla. Počakati je bilo potrebno dostavo sprejev, nato pa se je lotil dela. Danes pa steno, kjer bo kmalu zunanja učilnica, krasita čudovita portreta deklice in fantka. Naj vam povemo, da sta to dejansko dva mlada, ki obiskujeta CZM, kar daje samemu grafitu še večji pomen.
Naslednja stena, ki je čakala na prostovoljce, je bila pri podhodu v Radomljah. Z lanskoletnimi udeleženci smo že pografitirali eno stran, letos je sledila še druga. Tukaj so si za motiv izbrali golobe, ki so bili narisani kot različni liki v neki risani seriji. Nastal je izredno zabaven in smešen grafit.
Za nalogo, ki je sledila, so se mladi razdelili v tri skupine. Ena skupina je bila zadolžena za grafit v “Placu za mlade”, druga je s Posca markerji okrasila vhod v “Plac”, tretja pa je risala po stenah zgornje pisarne, kjer izvajamo učno pomoč in druge aktivnosti. Z rahlimi usmeritvami so nastali raznoliki in personalizirani izdelki, ki nedvomno popestrijo celoten CZM. S tem so tudi v našem mladinskem centru pustili velik pečat, ki nas vsakodnevno opominja na uspešno izpeljan projekt.
Kljub temu, da so izrazili že ogromno ustvarjalnosti, smo imeli za njih pripravljeni še dve lokaciji za grafitiranje. Tudi tokrat so se razdelili v skupine. Manj številčna skupina je grafitirala steno pri SŠ Domžale, drugi so bili pri kontejnerju zraven KD Bernik. Kontejner je namenjen skladiščenju opreme za zunanji kino, ki je med poletjem postavljen v Češminovem parku ali Arboretumu Volčji Potok. Za motiv na kontejnerju so se predhodno sestali z direktorjem KD Bernik, g. Juretom Matičičem, ki je bil nad prostovoljci navdušen. Hitro so našli skupen jezik in pripravili skico, ki so jo v naslednjih dneh prenesli na stene kontejnerja.
Druga skupina je bila zadolžena za grafitiranje stene pri SŠ Domžale. Pripravili so skico, ki smo jo pred grafitiranjem pokazali profesorju likovne vzgoje. Ta je le še potrdil motiv, kar je navdušilo tako prostovoljke kot koordinatorko projekta. Tako so lahko začele z risanjem po steni. Dekleta so zastavljeno dokončala v enem dnevu, kar nakazuje na to, da so skozi projekt pridobile že kar nekaj grafiterskih veščin.
V okviru projekta smo torej skupno izpeljali šest manjših projektov grafitiranja, kar je velik uspeh. Prostovoljci so lahko izrazili svojo ustvarjalnost na več lokacijah in se sami odločali pri katerih skupinah in motivih bodo sodelovali. S tem smo spodbujali aktivno participacijo mladih. Ti so od projekta odnesli veliko izkušenj in znanja, poleg tega pa tudi globoka prijateljstva, ki bodo trajala še dolgo. To je zagotovo eden izmed pomembnejših aspektov takšnih mednarodnih projektov.
Predstavitev vsega opravljenega je sledila na zaključnem oziroma poslovilnem dogodku prostovoljcev, kjer smo spoznali še njihove države in poizkusili hrano, tipično za te države. Na dogodku se nam je pridružilo več mladih, ki so bili s prostovoljci v stiku ves čas projekta – udeleženci projekta so namreč pomagali v CZM-jevem dnevnem centru, kamor dnevno zahaja več deset mladih.
Skupina mladih prostovoljcev je pustila velik pečat v domžalski občini, v CZM-ju, zaposlenih in mladih, ki so se družili z njimi.
Na koncu se zahvaljujemo vodstvu in svetovalki na SŠ Domžale, da smo se lahko dogovorili za sodelovanje. Lepo se zahvaljujemo tudi direktorju KD Bernik. g. Juretu Matičiču, ki nam je z veseljem dovolil grafitiranje kontejnerja. Hvala Zavodu za šport Domžale, da smo lahko pri OŠ Domžale pografitirali steno pri igrišču in hvala ravnateljici te OŠ, ki je Joseju omogočila izvedbo lastnega projekta. Veseli smo, da imamo s strani Občine Domžale in preostalih takšno podporo in, da bomo lahko tudi v prihodnje speljali še več takšnih projektov. Najbolj pa nas razveseli, ko s strani prebivalcev iz lokalnega okolja dobimo pozitivne vtise. In teh je bilo tokrat res veliko. Okoliškim prebivalcem je všeč to, kar je nastalo. Tako se stigma grafitiranja spreminja počasi v nekaj pozitivnega, kar lahko popestri videz mesta. In to so zagotovo dobri temelji za nadaljnje ustvarjanje.
Preberete si lahko tudi nekaj izjav prostovoljcev:
JOSE:
What kind of reactions did you receive from local residents while creating the murals? (SLO: Kakšne reakcije ste dobili od lokalnega prebivalstva med grafitiranjem sten?)
It was an incredibly positive experience. I painted the mural at a school, and throughout the entire process I was surrounded by children who would stop by every day to watch me work and leave me encouraging messages. Their enthusiasm motivated me to create something beautiful and to set a good example for them.
I also felt very welcomed by everyone at the school. The principal, teachers, and cleaning staff were all incredibly kind and supportive. They would often bring me food and drinks, and they always made me feel like part of the community.
One of my favorite memories was when some of them would sing “Que Viva España” to me, which made me feel at home despite being thousands of kilometers away. Being able to connect with so many people through the mural made the whole experience truly special.
SLO: To je bila zares neverjetno pozitivna izkušnja. Narisal sem mural pri OŠ Domžale. Med celotnim procesom sem bil obkrožen z otroci, ki so se vsakodnevno ustavili pri meni, me opazovali pri delu in spodbujali. Njihovo navdušenje me je še dodatno motiviralo pri temu, da ustvarim nekaj čudovitega in sem jim dober vzor. S strani celotne OŠ sem se čutil dobrodošlega – ravnateljica, učiteljice in tudi čistilke so bile zelo prijazne ter me podpirale pri mojem delu. Pogosto so mi prinesli hrano in pijačo, kar je poskrbelo za to, da sem se počutil del skupnosti. Eden izmed ljubših spominov je, ko je eden izmed otrok zapel “Que Viva España”, zaradi česar sem se počutil kot doma, čeprav sem bil več tisoč kilometrov stran. Dejstvo, da sem se zaradi svojega murala povezal z veliko ljudmi, je naredilo to izkušnjo res posebno.
ANNA:
How did the process of planning the graffiti artworks unfold, and where did you draw inspiration for the designs? (SLO: Kako je potekalo načrtovanja motiva grafitov in iz kje ste črpali navdih za motive?)
The process of planning the graffiti projects was something completely new to me, but I found it both interesting and exciting. We had to come up with a design that matched the theme of our projects while also expressing something meaningful. My main inspiration came from parts of myself that I wanted to share with others through my artwork. I was also inspired by elements of my hometown and the places that have shaped me. Because of that, these graffiti pieces feel very personal to me, as if I have left a small part of myself in Domžale. Thank you so much for this amazing experience.
SLO: Postopek načrtovanja grafita je bil zame nekaj povsem novega, a hkrati zelo zanimivega in razburljivega. Morali smo najti motiv, ki se je skladal s tematiko posamezne naloge, poleg tega pa je moral izražati tudi nekaj pomenljivega. Moja glavna inspiracija je prišla iz delov mene, ki sem jih želela podeliti z drugimi – skozi svoje umetnine. Navdušili so me tudi elementi mojega domačega kraja in drugih krajev, ki so me oblikovali skozi življenje. Zaradi tega se mi zdijo ta grafiterska dela zelo osebna, kot da sem pustila delček sebe v Domžalah. Hvala za to čudovito izkušnjo.
NEELE:
What has your experience been like living and working together for five weeks with a group of young people who did not know each other beforehand? (SLO: Kakšna je bila tvoja izkušnja pettedenskega bivanja s celotno skupino ljudi, ki se prej niso poznali med seboj?)
Since the first time we all got together at our first official meeting with Tamara it was so obvious that we’ll get along just perfectly. It is hard to describe but the vibe of the group was so chill and easy going that we immediately felt like friends.
SLO: Od prvega sestanka, ki smo ga imeli s Tamaro (op.a. koordinatorka projekta) je bilo očitno, da se bomo zelo dobro razumeli. Težko je opisati, vendar je bila energija celotne skupine tako “skulirana” in na “izi”, da smo se takoj počutili kot prijatelji.
What will you take away from this experience? (SLO: Kaj boš odnesla od te izkušnje?)
10 new friends and a motivation to continue graffiti, I always had a love for it but now for the first time I know that I can do it myself and I’m so excited to keep working on more projects.
SLO: 10 novih prijateljev in motivacijo za nadaljevanje grafitiranja, kar sem imela vedno rada, sedaj pa prvič vem, da to znam početi in se zelo veselim dela na prihodnjih projektih.
SARA:
What has your experience been like living and working together for five weeks with a group of young people who did not know each other beforehand? (SLO: Kakšna je bila tvoja izkušnja pettedenskega bivanja s celotno skupino ljudi, ki se prej niso poznali med seboj?)
I speak for everyone when I say that it was truly an incredible experience. Even though we were all so different, coming from six different countries, we soon realised that we also had a lot in common: fears, expectations, goals… things we wanted to overcome and achieve together. We got on really well and had a lot of fun, respecting each other’s boundaries whilst also enjoying plenty of family moments: dinners, TV shows, conversations… Which none of us will ever forget.
SLO: Govorim v imenu vseh, ko rečem, da je bila to neverjetna izkušnja. Čeprav smo si bili vsi tako različni med seboj in smo prišli iz šestih evropskih držav, smo kmalu ugotovili, da imamo veliko skupnega: cilje, strahove, pričakovanja… stvari, ki smo jih želeli skupaj premagati in doseči. Dobro smo se razumeli med seboj in se neizmerno zabavali. Spoštovali smo meje drug drugega, a hkrati skupaj preživeli veliko družinskih trenutkov: večerje, gledanje TV serij, pogovori… Vsega tega ne bomo nikoli pozabili.
ITXASO:
What kind of reactions did you receive from local residents while creating the murals? (SLO: Kakšne reakcije ste dobili od lokalnega prebivalstva med grafitiranjem sten?)
I received a lot of support from the locals. They would stop to watch or even praise what we were doing. This feeling has helped tremendously to keep going with confidence, especially since I had no experience with graffiti, only with muralism. The locals reacted as if I were a professional, and that fills you with confidence and the motivation to keep moving forward, with even more drive.
SLO: S strani lokalnega prebivalstva sem dobila veliko podpore. Medtem, ko smo grafitirali, so se ustavili in opazovali kaj počnemo in nas celo pohvalili za nastalo delo. Ta občutek, ki so nam ga dali, je zelo pomagal pri tem, da sem nadaljevala samozavestno, še posebej, ker sem imela predhodno izkušnje le z murali in ne z grafiti. Lokalci so tako pozitivno odreagirali na moje delo, kot da sem profesionalka. To me je napolnilo s samozavesto in motivacijo, da grem naprej, še z večjim zagonom.
Projekt financira Evropska unija.
