Aktiviraj se / Arhiv / 4. 11. 2020

November – mesec preprečevanja zasvojenosti

Novembra obeležujemo mesec boja proti zasvojenosti. Ta je lahko najrazličnejših oblik. Še vedno pa večinoma ob besedi zasvojenost pomislimo na droge. V Centru za mlade Domžale smo zato obudili spomnim na pogosto že izpostavljene, a na žalost še vedno ne presežene, mite o drogah. Zbral jih je DrogArt.

Mit #1: Odvisnost je zgolj stvar volje.

Nihče, ki začne uporabljati droge, ne načrtuje, da bo postal odvisen. Uporaba se sicer začne z izbiro posameznika, odvisnosti pa nihče ne izbere. Ko se razvije odvisnost, se zgodijo tudi nekatere spremembe v možganih, ki postavijo željo po uporabi drog pred moč volje.

Mit #2: Dovoljene droge niso škodljive.

Če nekaj (še) ni prepovedano, to ne pomeni, da nima stranskih učinkov oziroma da ni škodljivo. Opozorila na cigaretnih škatlicah in v oglasih za alkoholne pijače ter stranski učinki, opisani v navodilih različnih zdravil, so dovolj zgovorna opozorila, da so tudi dovoljene droge lahko nevarne.

Mit #3: Uporaba marihuane je varna.

Kot vsaka droga ima tudi uporaba konoplje stranske učinke. THC (kot vse druge droge) deluje na vsakega človeka drugače. Pri nekaterih uporabnikih namesto sproščenosti in dobre volje lahko sproži občutke neugodja, paniko ali depresijo. Dodatne težave pa lahko povzroča tudi tistim uporabnikom, ki imajo težave s srcem, pljuči ali težave v duševnem zdravju. Edina varna uporaba drog je neuporaba.

Mit #4: Mešanje drog ni škodljivo.

Če hkrati uporabljaš več različnih drog, prenehajo veljati pravila uporabe vsake droge posebej. Telo se namreč na drogo, ko je že pod vplivom neke druge droge, odziva popolnoma drugače, zato so učinki še bolj nepredvidljivi in nevarnosti še večje. Zaradi medsebojnih učinkov drog je tudi možnost predoziranja večja.

Mit #5: Droge lahko varno uporabljam.

Varne uporabe drog ni. Tudi če upoštevaš vse nasvete zmanjševanja škode, ne moreš predvideti vseh tveganj.

Mit #6: ’Naravne’ droge so manj škodljive od sintetičnih.

Konoplja, halucinogene gobice in druge ‘naravne’ droge so res naravnega izvora, vendar to še ne pomeni, da njihova uporabe ne prinaša nobenih nevarnosti za uporabnika. Prav tako kot sintetične droge tudi droge naravnega izvora, povzročajo spremembe v našem telesu in tudi njihova uporaba prinaša določena tveganja.

Mit #7: Če imaš družino in stabilno službo, ne moreš biti odvisen.

Družina, služba in težave z drogami ali odvisnost od njih niso nujno medsebojno izključujoče. Nekateri uporabniki drog lahko nekaj časa te stvari brez težav peljejo skupaj – tudi tako, da tega družina oz. sodelavci ne izvejo ali opazijo. Drugi imajo razumevajočo ženo ali šefa, ki jim manjše spodrsljaje, odsotnosti ali napake oprosti oz. spregleda. Veliko je takih ljudi, ki s svojo odvisnostjo shajalo več let brez izgube službe ali večjih težav v družini.

Mit #8: Vdihovanje lepila povzroči takojšnjo zadetost, zato ni časa, da bi ti škodilo.

Prav zaradi hitrega delovanja in vdihovanja je lahko takšno početje še bolj nevarno. Lepilo tako kot drugi inhalanti povzroča nepravilno bitje srca, ki je lahko vzrok nenadne smrti. Zaradi v lepilu prisotnih kemikalij se lahko pojavijo različni izpuščaji ali rdečice, izcedki iz nosu ali oči. Obstaja pa tudi dodatna nevarnost zadušitve, če se lepilo vdihuje prek vrečke. Uporabnik zaradi zadetosti izgubi zavest, vrečka, ki je ni uspel odstraniti od ust in nosa, pa mu onemogoča dihanje.

Mit #9: Če začneš uporabljati marihuano, boš prej ko slej končal na heroinu.

Res je, da je večina uporabnikov heroina dejansko začela z marihuano, še verjetneje so bili pred njo tudi cigarete in alkohol. Vsekakor ne velja tudi obratna povezava. Veliko mladih v določenem življenjskem obdobju z drogami eksperimentira, jih preizkuša in uporablja iz različnih vzgibov, vendar velika večina njihovo uporabo pozneje opusti.

Mit #10: Ko si enkrat odvisnik, si vedno odvisnik.

Odvajanje ni lahko in ne uspe vsakomur, kljub temu pa odvisnosti ni nemogoče premagati. Posameznik potrebuje za to ustrezno strokovno pomoč, zelo dobrodošla je tudi podpora bližnjih. 

Mit #11: Od ene tabletke ekstazija ne moreš umreti.

Kot vsaka psihoaktivna substanca ima tudi ekstazi oz. MDMA svoje stranske učinke in vpliva na naše telo in njegovo delovanje, v nekaterih primerih je lahko tudi smrten.

Mit #12: Ko vzamem LSD, obstaja nevarnost, da se bom počutil/a, kot da sem pomaranča in si zaradi tega lahko olupim kožo.

V povezavi z LSD-jem obstaja veliko mitov, ki imajo skupno to, da trdijo, da se nam pod vplivom te psihoaktivne snovi preprosto zmeša. Eden od takih mitov je ta, da lahko pod vplivom LSD-ja misliš, da si pomaranča in si zaradi tega olupiš kožo. To so miti in nimajo podlage v dejstvih, temveč so nastali pred desetletji, navadno z namenom prestrašiti morebitne uporabnike in jih odvrniti od uporabe.

Mit #13: Primesi v kokainu so neškodljive, dodajajo jih predvsem zaradi povečanja mase (in zaslužka).

Kokainu (in tudi drugim drogam) dodajajo različne primesi, tako tiste neaktivne, ki so načeloma neškodljive, kot tudi farmakološko aktivne. Izmed neaktivnih primesi najpogosteje v kokainu najdemo sladkor, laktozo, škrob ali sodo bikarbono. Te snovi uporabnikom navadno ne predstavljajo dodatne nevarnosti. Medtem ko druga skupina primesi, torej tiste aktivne, lahko precej povečajo možnost dodatnih zapletov pri uporabi kokaina. Take snovi so različna (ukinjena) zdravila, strupi in druge kemikalije, pogosto mu dodajajo tudi kofein.

Mit #14: Če kupim legalno drogo na internetu, zagotovo vem, za katero substanco gre.

Ne drži. Že tuje raziskava so pokazale, da se v legalnih substancah lahko nahajajo druge primesi, zgodi pa se tudi, da gre v osnovi za drugo snov. Tudi na Združenju DrogArtu smo prišli do podobnih zaključkov.

Povzeto po Drogart.org.






Prejšnji
Prostovoljska priložnost v Grčiji
Naslednji
Čuječnost v starševstvu






X
X