Družbena omrežja so prepričljiva tehnologija, ki potiska psihološke vzvode za naše čustvovanje, vedenje in mišljenje, pogosto brez da bi se tega zavedali. Logout, Center pomoči pri prekomerni rabi interneta, je zbral nekaj primerov, kako družbena omrežja preoblikujejo naše možgane.
Razvita biologija naših možganov nam odlično služi na različne načine, a ima tudi svoje ranljivosti, ki jih je mogoče izkoristiti. Prepričljiva tehnologija pritisne na mnoge od teh gumbov, oblikuje stališča in vedenje ter izkorišča naše ranljivosti za dobičke industrije.
Naši možgani so bolj luknjasti, kot radi verjamemo. Mi oblikujemo svoje okolje, in v dobrem ali slabem, okolje oblikuje naše možgane. Ko vedno znova uporabljamo tehnologijo, nas ta začne uriti: naše misli, čustva, motivacija in pozornost začnejo posnemati tisto, za kar je bila tehnologija zasnovana. To ustvari vzorec nevronskega delovanja, zaradi katerega je bolj verjetno, da bomo v tem vedenju vztrajali, tudi če je škodljivo.
Po vsebinah ne klikamo naključno: številni dizajni namerno izkoriščajo lastnosti naših možganov na način, ki spodbuja kompulzivno vedenje, povezano z uporabo družbenih omrežij.
To je nekaj primerov, kako družbena omrežja preoblikujejo naše možgane.
Iščemo dražljaje brez zadovoljitve
Ljudje si želimo stvari in ko jih dobimo, v njih uživamo. Vendar je možgansko vezje, ki je povezano z željo, veliko močnejše od vezja, povezanega z uživanjem. Občutek, da si nekaj želimo, je lahko tako močan, da tudi ko to dobimo, nismo zadovoljni. Včasih postane možgansko vezje, povezano z željo, preobčutljivo in ujamemo se v neskončno zanko iskanja. Če se to zgodi, se naše želje ločijo od tistega, v čemer dejansko uživamo.
Tehnologija pogosto izkorišča moč želje, saj ponuja neskončno možnosti za iskanje, a le malo izkušenj, ki bi nas zadovoljile. Morda bomo zadovoljni za kratek čas, ne bomo pa našli trajnega zadovoljstva. Naša toleranca se poveča in za dosego enakega zadovoljstva potrebujemo več. Rezultat je, da nenehno klikamo in drsamo po družbenih omrežjih ter brezglavo uživamo vsebino, pogosto z minimalnim kognitivnim nadzorom možganov. To vedenje nas na koncu izčrpava, hrani pa poslovne modele, ki temeljijo na naši vključenosti v družbena omrežja.
Povečujeta se strah in tesnoba
Negativne informacije pritegnejo več pozornosti ter močneje oblikujejo čustva in vedenje kot pozitivne informacije. Naši možgani hitreje in temeljiteje predelajo negativno vrednotene informacije, zlasti dražljaje, povezane s strahom, kot pozitivne informacije. Zato ni presenetljivo, da se vsebina na družbenih omrežjih, ki povzroča strah, jezo ali gnus, širi veliko hitreje kot pozitivna vsebina. V tej negativnosti se utapljamo in ta spodbuja še večjo zavzetost.
Spodbuja se stalno socialno primerjanje
Ker smo socialna bitja, je značilno, da ocenjujemo svojo vrednost tako, da se primerjamo z drugimi. Samopodobo si oblikujemo tako, da nenehno iščemo potrditve lastne vrednosti in se bojujemo proti grožnjam, ki bi to vrednost lahko ogrozile.
Navada, da se primerjamo z drugimi, nas včasih spodbudi, da dosežemo več, pogosteje pa primerjave povzročijo neprijetna čustva: zavist, sram, tesnobo ali občutek zamujenih priložnosti. Družbena omrežja močno povečujejo obseg socialnih primerjav. Preplavijo nas z izbranimi slikami, na katerih so ljudje v izbranih trenutkih in prikazujejo le tisto, kar želijo, da vidimo. Vplivneži določajo standarde popolnosti, mi pa na te ideale navežemo svojo samopodobo. Všečki, komentarji in druge potrditve, ki jih prejmemo na družbenih omrežjih, aktivirajo z nagrado povezana možganska vezja, kar lahko postane vzrok za kompulzivno primerjanje in dvom vase.
Priporočila:
- Izklopite obvestila. Na tak način boste družbena omrežja uporabljali takrat, ko si vi želite in ne ko pride povabilo od zunaj.
- Vsaj enkrat na teden se za en dan popolnoma odklopite od družbenih omrežij.
- Uporabite aplikacije, ki pomagajo pri nadzoru časa na telefonu in spodbujajo k produktivni rabi (npr. Flux, News Feed Eradicator, FlipD, Freedom, Insight Timer…).
- Načrtno iščite tudi informacije in sledite profilom, ki se ne skladajo nujno z vašim mnenjem.
- Na stvari, s katerimi se na družbenih omrežjih ne strinjate, se odzovite z empatijo namesto z jezo ali frustracijo. Ne zapletajte se v prepire v komentarjih ali objavah.
- Zjutraj in zvečer omejite svojo uporabo družbenih omrežij.
- Uporabljajte budilko – če telefona ne boste imeli v svoji spalnici, boste lažje preživeli jutro brez uporabe družbenih omrežij.
- Osredotočite se na pozitivno. Naredite posnetke zaslona pozitivnih sporočil, ki jih prejmete, ali objav, ki so na vas pozitivno vplivale, in jih shranite v mapo v telefonu. Tehnologija izkrivlja naše možgane pri sprejemanju povratnih informacij, mi pa se lahko proti temu borimo tako, da si zapomnimo pozitivne informacije.
Še več primerov najdeš na www.logout.org.
