Zaradi želje po doseganju čim višjih ocen se pri mladih pojavljajo težave na področju duševnega zdravja.
Problem nastaja zaradi visokih vpisnih pogojev na srednjih šolah, predvsem gimnazijah. Slednje sprejemajo le “ultraodličnjake”, ki v spričevalih zadnjih treh razredov nimajo skoraj nobene štirice. Sedmi, osmi in deveti razred so tisti, katerih ocene se upoštevajo pri vpisu v srednjo šolo. Tako prihaja do “lova na petice”, ki niso nujno odraz dejanskega znanja učencev. Mladi izgubljajo perspektivo nad tem, kaj je zares pomembno v njihovem življenju, izgubljajo se vrednote. Zaradi pehanja za odličnimi ocenami se soočajo z vse večjimi duševnimi stiskami. Pogosto gredo preko svojih zmožnosti in se že pri tako mladih letih izčrpajo, posledica je vse večji obisk mladostniških psihiatričnih ambulant.
Je današnji sistem ocenjevanja učinkovit ali pri mladih spodbuja napačen odnos do znanja in šole? So mladi res vredni le toliko kot je visoka njihova šolska ocena ali bi jih morali usmeriti v iskanje drugih življenjskih načel? Kdo je pravzaprav tisti, ki jim narekuje takšen tempo – so to sami, učitelji, šolske ustanove ali starši?
Vabljeni k branju članka v katerem najdete več informacij o “ocenomaniji” in po katerem je povzeto zgornje besedilo.
