Skip to main content

Posledice epidemije na šolarje so izjemno negativne. Delež predebelih šolarjev je narasel za okoli 30 odstotkov, vsak deseti pa je zasvojen z digitalnimi napravami. To so pokazali izsledki meritev šolskega kartona.

Otroci in mladostniki so največje žrtve omejitev, ki so bile sprejete kot odziv na pandemijo covida-19. Mladostniki so po izsledkih raziskave v zadnjem letu pred zaslonu preživeli med pet do šest ur dnevno izključno zaradi zabave ter še dodatne okoli štiri ure za šolanje. Skupno med devet in deset ur.

Šolanje prek Zooma na daljavo je povzročilo, da so imeli otroci 63 odstotkov več sedenja, 30 odstotkov več telesno neaktivnih dejavnosti in le sedem odstotkov zmerne do intenzivne dejavnosti. Več kot sedem ur je bilo strmenja v različne zaslone (natančno 9:09,51).

Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema športnega kartona in izredni profesor na ljubljanski Fakulteti za šport

Skrbijo jih zato napovedi, da bo več izobraževanja na daljavo tudi po koncu epidemije.

Svetovna zdravstvena organizacija je pozivala, naj bodo v pandemiji šole zadnje institucije, ki bi zapirale svoja vrata in jih prve odpirale, pri nas so bile zaprte več kot 100 dni.

Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema športnega kartona in izredni profesor na ljubljanski Fakulteti za šport

V primerjavi z letom 2019 je delež otrok z debelostjo narasel za 23,4 odstotka pri tistih šolah, ki so lanske raziskave uporabile za pomoč pri ponovnem zagonu šolskih procesov, za kar 34,4 odstotka pa pri tistih, ki lani niso imele natančnih podatkov, kaj se dogaja. Pred tem je do vključno predlani delež debelih šolarjev padal desetletje za en odstotek na leto.

Tem negativnim pojavom so se pridružili tudi drugi. “Deset odstotkov naših otrok je zasvojenih z videoigrami, osem pa z družbenimi omrežji. Sedenju se pridružuje nezdrava hrana, pomanjkanje socializacije in komunikacije, manj časa je za družino, kar vse prav tako negativno vpliva na razvoj možganov in povečuje razvoj digitalne odvisnosti, ki jo je najtežje zdraviti, tudi zato, ker so zasloni povsod prisotni,” je navedel Martin Korošec, strokovnjak za digitalni marketing.

Negativnih učinkov letošnjega zaprtja šol, športnih društev in igrišč ne bo mogoče izničiti z dosedanjim načinom dela. Za omejitev škode bodo potrebni konkretni in hitri ukrepi, ki bodo ustrezno finančno podkrepljeni. Teh na žalost za zdaj (še) ni na vidiku, ob tem ugotavljajo na Fakulteti za šport.

Vir: rtvslo.si

X