Skip to main content

Izdane so prve slovenske Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Pripravili so jih primarni pediatri iz Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo pod okriljem Odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, skupaj s strokovnjaki z drugih področij.

In kakšna so priporočila?

Do drugega leta starosti naj otrok sploh ne bo izpostavljen zaslonom. Od 2. do 5. leta naj bo časovna omejitev manj kot ena ura na dan, naraščajoče sorazmerno s starostjo in le ob prisotnosti staršev (okvirno pri triletnem otroku 20 minut dnevno ali pri štiriletnem otroku 30 minut dnevno). Od 6. do 9. leta naj otrok pred zasloni ne preživi več kot eno uro na dan, nato do 12. leta največ uro in pol, do 18. leta pa naj bo ta časovna omejitev največ dve uri na dan. Pomembno je, da so vsebine starosti primerne in kakovostne. Prav tako otrok in nato mladostnik do 18. leta naj ne bo lastnik pametne naprave. Namesto zaslona otrok potrebuje pozornost in prisotnost staršev in vrstnikov.

Branje in prosta igra, raziskovanje okolja je ključno za zdrav razvoj. Otrok preko zaslona pridobiva bistveno manj veščin kot pri igri in v živi interakciji z drugimi. Sploh to velja za dojenčke in malčke. Pozornost, ki jo namenimo telefonu namesto otroku, je izgubljena priložnost za stik z otrokom.

Dr. Mateja Vintar Spreitzer, dr. med., spec. pediatrije, iz Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo

Pediater Denis Baš ob tem opozarja, da v ambulante pediatrov prihaja vse več predšolskih otrok, tudi že dve- in triletniki, ki imajo pomembna odstopanja v razvoju. »Pri teh otrocih se opazi, da so zelo nemirni, imajo zelo kratkotrajno pozornost, begajo, redkeje vzpostavljajo očesni stik, imajo primanjkljaj na področju komunikacije in socializacije. Večkrat nato ugotovimo, da je tak otrok že od malega prekomerno izpostavljen zaslonom,« je pojasnil Denis Baš. Posledice so, da imajo otroci, ki so v zgodnjem obdobju preveč pred zasloni, tudi dokazano slabše rezultate na razvojnih testih in več težav kasneje, v šolskem obdobju, je še dodal.

Naprave z zasloni nikakor niso primerne za tolaženje in preusmerjanje pozornosti otroka v stiski, za preganjanje dolgčasa, za animacijo pri hranjenju ali za nagrajevanje oz. kaznovanje. Največ, kar kot odrasli lahko naredimo, je, da smo najboljši možni zgled, odložimo zaslone in se skupaj z otroki podamo v njihov resnični svet.

Dr. Mateja Vintar Spreitzer, dr. med., spec. pediatrije, iz Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo

Smernice so nastale na podlagi izsledkov raziskav in konsenza številnih strokovnjakov ter po zgledih smernic iz tujine. Dokument je dobil široko podporo različnih strokovnih organizacij, dosežen je bil zares širok dogovor med pediatri, šolskimi zdravniki, otroškimi psihiatri, psihologi, Zavodom za šolstvo, delovnimi terapevti, logopedi, medicinskimi sestrami, specialnimi pedagogi, predstavniki NIJZ, Logouta, projekta Safe.si in drugimi.

Vir: Logout.si